Eno od načel dobrega sporočanja je jedrnatost. To pomeni, da ne opisujemo na dolgo in široko, če lahko povemo jasneje na kratko. To tudi pomeni, da se izogibamo rabi pomensko izpraznjenih fraz, ki ne prispevajo k razumevanju sporočenega.
Slabo: V kolikor vas naša ponudba zanima, nas pokličite.
Dobro: Če vas naša ponudba zanima, nas pokličite.
Slabo: V primeru, da bo deževalo, prireditev odpade.
Dobro: Če bo deževalo, prireditev odpade.
Slabo: V letošnjem letu smo pridobili novega poslovnega partnerja.
Dobro: Letos smo pridobili novega poslovnega partnerja.
Slabo: Rad bi se vam zahvalil za požrtvovalnost.
Dobro: Zahvaljujem se vam za požrtvovalnost.
Jedrnatost (J. Toporišič - Praktična stilistika)
Ničesar preveč, nas uči latinski pregovor. Ponekod na Slovenskem povedo isto takole: Preveč še s kruhom ni dobro. To velja seveda tudi za govorjeno in pisano besedo: ne čvekajmo tjavdan, ne potapljajmo svojega poslušalca ali bralca v morje praznih besed. Bodimo kratki, jedrnati. Kratki in jedrnati smo, če uporabimo za to, da komu kaj povemo, toliko besed, da je ravno prav. Prav pa je, če nas je dobro razumel, ne da bi bil moral bogve kaj dodajati iz svojega in ne da bi si bil to, kar je v naši besedi važnega, z muko razbral iz besedne poplave. Vedeti moramo, da je biti obširen lažje kot biti jedrnat. Tudi obširnost je znamenje, da govoreči predmeta ne obvlada prav, da ne zna ločiti važno od malo pomembnega in se ga prav zato loteva večinoma brez pravega reda, z vseh mogočih strani, primernih in neprimernih. Obširnost tudi sama na sebi ni dobra, ker greši zoper zakon o zmanjševanju mikavnosti: tretji kozarec še tako bistre vode ni več tako dober kot prvi.
Jedrnati smo tudi tedaj, če stvari, posebno če pišemo, ne ponavljamo. Saj je znan pregovor: le v mlinu se dvakrat pove. Ponavljati smemo samo, če menimo, da je poslušalec ali bralec kaj važnega iz našega pripovedovanja pozabil, ali pa če se bojimo, da bi pozabil. Drugo so seveda ponovljene posamezne besede kot npr. zdaj zdaj, hitro hitro; z njimi stopnjujemo. Veliko ponovitev je v ljudskem pripovedništvu, včasih v pesmih ali, npr. pri Cankarju, tudi v prozi. Umetniki s tem dosezajo posebne učinke, za nas navadne zemljane pa je bolje, da jih v tem ne posnemamo.
Še več smernic za boljši jezik najdete na spletni strani H I Š A B E S E D.
Pridružite se nam na FACEBOOKU
Pišite nam na hisa.besed@gmail.com in z veseljem vam bomo pomagali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar