Slovar slovenskega knjižnega jezika je opisovalen in razlagalen slovar.
Slovenski pravopis je predvsem predpisovalen slovar, saj predpisuje normo za slovenski knjižni jezik oziroma pravilen zapis in izgovor slovenskega knjižnega jezika.
pravopis -a m
Navadno v posebni knjigi objavljeno besedilo, sestoječe iz pravil in slovarja. Namenjen je široki rabi vseh, ki se izražajo v knjižnem jeziku. V pravilih so podana obvestila o rezultatih pravopisja, v slovarju pa so navedene besede (in besedne zveze), v katerih so se ta pravila uveljavila, pa bi se jezikovni uporabnik zoper njih lahko pregrešil. – Sopom. ortografija (Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, 1992)
LASTNOST PRAVOPISNEGA PREDPISA
Predpis je plod dogovora med pišočimi, je za vse obvezen. Pravopis mora izhajati iz jezikovnega sistema, mora biti praktičen, uporaben.
Predpis povezujemo le z normo (ne pa s kodifikacijo) SKJ, ne za narečja, sleng, vse splošno mora biti uporaben, uporabniku čim bolj ugotovljiv, pravopis najbolj jezikoslovno opisan in tudi predpisan. Torej bodite pozorni pri uporabi in sklicevanju. SSKJ besede razlaga, tudi take, ki jih pravopis označuje kot neustrezne.
Še več smernic za boljši jezik najdete na spletni strani H I Š A B E S E D.
Pridružite se nam na FACEBOOKU
Pišite nam na hisa.besed@gmail.com in z veseljem vam bomo pomagali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar